Avtorji vseh žanrov, združimo se!

Arhiv društva (precej skrčen)

Arhiv do konca leta 2014 je v skrčeni obliki, brez slik. Gr ezgolj za ilustracijo, kaj smo počeli.

Letnik 2011

Cinkarniški večer v Knjigarni Antika

Literarni večer, ki ga donira Cinkarna Celje d.d. se je fino iztekel. V Knjigarni Antika se nas je zbralo kar nekaj ljubiteljev in ljubiteljic literature.

Gost večera je bil Andrej Ivanuša, vsestranski umetnik, urednik, založnik in še kaj bi se našlo. Njegova bibliografija je že napisana, a morebiti ne bo odveč, če pokukate na Wikipedijo.

V Knjigarni Antika v razlagovi 6 Celje smo se zbrali ob 18 uri. Ker sem znan po tem, da se iz "fraj glave" hitro zapletem, sem imel že vnaprej pripravljeno predstavitev gosta in seveda seznam 12 vprašanj z nekaj podvprašanji.

Andrej je fino predstavil svoj izjemno obširen opus. prebral je odlomek iz epske pesnitve Vilindar, ki je unikum v slovenski poeziji. Blizu mu po sporočilni vrednosti in umetniškem dojemu pride samo Prešernov Krst pri Savici.  Žal je delo spregledano, ker pač ni izpod prstov etabliranega pesnika, temveč ljubiteljskega multipraktika. Ta si svoj burek odmerja s podjetništvom in ni z ničemer prilepljen na državnega gospodarja. delo je spisano v sonetu, zgodba je postavljena v simbolni svet slovenske mitologije.

Nadalje smo bili deležni opisa otroške fantazije Čudovito potovanje zajca Rona. prikazal je tudi čarovniško palico tamkajšnje čarovnice.

Zanimiva je bila predstavitev Rheije - nenavadnega simbiota žive ladje brez staršev in odpadnika. Dovolj odbito, da je vredno branja, čeprav je bistvo zgodbe zimzeleno.

Ne moremo niti mimo zadnjega dela - Svetodreva, ki je izšlo pred nekaj tedni. Andrej je ustvaril izjemno verodostojen in odlično izpeljan svet inteligentnih trospolnih kuščarjev. Znova je zgodba zimzelena klasika, a vse skupaj je speljano, kot mora biti peljana dobra zgodba.

A to še ni vse. Andrej je tudi avtor čuda kratkih zgodb, pesmi in obilja čtiva o  numizmatiki in filateliji. da ne pozabim na priročnik o igranju remija.

Mara R. Sirako je vse skupaj pofotkala in objavila na svojem portalu. Ko bodo še druge slike, bo seveda še tukajšnja galerija.

6. marec 2011 - Ustanovni zbor društva

Kratka zgodovina

Vsaka stvar ima svoj začetek. Tudi naše društvo ga ima. Najprej je bila zgolj ideja.

Na začetku leta 2011 pa ideja postaja meso.

Ideja

Slovenska scena nam ljubih žanrov (znanstvena fantastika, fantazija, horor ipd) je že od nekdaj razcepljena, njeni protagonisti dolgoročno nikakor ne najdejo skupnega jezika - vsaj na dolgi rok ne. Tudi avtorska scena je precej drugačna, kot je to na razvitejših trgih. Naša scena je bila v toku dogajanja v 80-tih letih, zatem je vse skupaj potihnilo.

Potem je ga. Tanja Cvitko z druščino prijateljev in prijateljic postavila na noge Društvo Prizma, po dolgem času prvo društvo ljubiteljev. A tudi to društvo je po njenem odhodu malce izgubilo svojo funkcijo in kmalu tudi ugasnilo.

V zadnjih letih je nastalo nekaj ljubiteljskih društev, vsako iz ljubezni do določenega področja, ki se vsaj delno prekriva tudi s spekulativno fikcijo. Gre za ljubitelje srednjega veka, družabnih iger, igranja vlog v živo, japonske kulture ipd. Nimamo samo še »čistokrvnega« društva ljubiteljev spekulativne fikcije. Zagon druženja se je leta 2012 začel z Sicon v Celju, ki žal ni uspel, kot bi želeli. V letih 2013 in 2014 smo imeli v Ljubljani odlično obiskano in organizirano enodnevno konvencijo Na meji nevidnega (NMN), tudi v Mariboru je bil 2013 in 2014 Goblicon, oba druženja imata odlične možnosti, da postaneta tradicionalni prireditvi.

V času ustanovitve društva je bila scena precej bolj žalostna, kot je danes.

Fandom ne morejo poganjati avtorji, temveč je to »delo« ljubiteljic in ljubiteljev. Slovenija sicer ima ljubiteljsko bazo, ki ni v ničemer slabša od tujine, a se ta množica šele prebuja.

Začetek neke legende

Glede na razmere na avtorski sceni smo se oktobra prvič sestali. Dve avtorici in dva avtorja smo oktobra 2010 prvič predebatirali osnutek društva avtorjev. Potreba po društvu izhaja iz dveh domen:

Avtorji žanrskih vsebin so v Sloveniji odrinjeni, prepuščeni svoji iznajdljivosti

Slovenija nima delujočega organiziranega fandoma

Slovenija nima nobenih dogodkov, povezanih z nam ljubimi žanri

Vmes smo dorekli ima - Zvezdni prah. Torej smo se odločili, da ustanovimo Društvo ustvarjalcev spekulativnih umetnosti. Andrej Ivanuša je pripravil osnutek znaka društva.

Ustanovitev

6. marca 2011 je dan, ki bo prišel v zgodovino. Na ta dan smo se dobili Amedeja Ličen, Andrej Ivanuša, Bojan Ekselenski in Ruža M Barić v kavarni Brioni v Kranju. Imeli smo ustanovni zbor Društva Zvezdni prah. Najprej smo zadostili vsem formalnostim, sprejeli dokumente, potrebne za registracijo društva in izvolili predsednika društva - Andreja Ivanušo.

16. marca 2011 je bilo društvo registrirano pri UE Maribor in je dobilo vse potrebne formalne atribute.

Vse ostalo je legenda ...

Letnik 2012

5. april 2012: Srečanje slovenskih avtorjev ZF&F

V četrtek, 5. aprila smo se srečali slovenski avtorji ZF&F in nekateri akterji na aktivni strani scene. Čeprav je bilo sprva zastavljeno drugače, smo na koncu imeli zanimivo okroglo mizo o stanju na slovenski sceni znanstvene fantastike, fantazije in sorodnih žanrih.

Ugotovili smo, da je naša scena nekakšna črna luknja na zemljevidu Evrope.

Zbrani avtorji

Prisotni so bili vsi člani Zvezdnega društva in še nekateri drugi ustvarjalci:

Iz Slovenskega Tolkienskega društva sta se večera udeležila:

Slovensko tolkiensko društvo Gil Galad

Začnimo najprej pri gostih. Gil galad so že nekaj let na sceni in so tenutno edino slovensko delujoče društvo, ki se ukvarjajo z nam ljubimi žanri. Omeniti moram njihovo društveno glasilo Sijoča zvezda, ki je lep društven izdelek. Pokazala sta nam tudi nekaj orodja za LARP, to je živo igranje vlog. Gil galad prireja različne dejavnosti, vsi so ljubitelji zlasti fantazijske literature in s tem povezanimi dejavnostmi (prej omenjen LARP, razne delavnice ipd.). Najbolj bo, da obiščete njihovo spletno stran in če vas dejavnosti društva zanimajo, se lahko tudi včlanite.

Slovenska avtorska scena

Znaten del srečanja smo namenili odnosu scene do domačih avtorjev in obratno. Prišli smo do zaključka, da je znaten del domačih avtorjev neprepoznaven, večina piše pri majhnih založbah z omejenimi sredstvi in v večini primerov nimajo urejene osnovne spletne predstavitve.

Društvo Zvezdni prah lahko tukaj veliko naredi. Imamo lastno spletno stran in smo lahko dober servis, da si avtorji uredijo svojo spletno prisotnost. Drug problem domačih avtorjev je v tem, da knjig ni možno dobiti v knjigarnah, nekatere imajo previsoko ceno, so obrtniško nezloščen izdelek ali jih pestijo kar vse naštete težave. Če so knjige nevšečne, je težko, da pritegnejo pozornost, obležijo na policah knjižnic, kamor zaidejo in temu primerno sledi neprepoznavnost. prišlo je tako daleč, da so domači avtorji sinonim za nekvalitetno.

Posebej zaskrbljujoče je dejstvo, da založnika ne najde recimo tudi Vid Pečjak, avtor nekaterih domačih zagotovo kultnih ZF del.

Drejčkove nagrade letnik 2012 (podeljene na Sicon 2012)

Drejčkove nagrade 2012

Podelili smo Drejčkove nagrade

Na 1. SiCon v Celju smo 3. novembra 2012 podelili prve Drejčkove nagrade. Te nagrade je podelil Drejček iz povesti Drejček in trije mrsovčki. To je sin Vida Pečjaka, Andrej Pečjak. S tem smo tudi povezali ustvarjalne tokove v slovenski spekulativni fikciji.

Častne nagrade so šle avtorjem za dolgoletno avtorsko delo, ki so bistveno prispevali k slovenski ZF&F. Tukaj ni bilo posebnih dilem.

Dobitniki so:

Nagrade za ustvarjalni opus so dobili avtorji, avtorice in mediji za pomemben prispevek za slovensko ZF&F, zlasti v zdanjem obdobju.

Dobitniki so:

Najboljši avtor: Andrej Ivanuša
Andrej je v svojem ustvarjalnem opusu nanizal nekaj žanrsko posebnih del in kar je pomembno, njegovo delo ni omejeno na en sam žanr. Napisal je otroško fantazijo Čudovio popotovanje zajca Rona, ZF roman Rheio, epsko fantazijsko pesnitev Vilindar in fantazijo s primesmi ZF Svetodrev. POleg tega je avtor velikega števila kvalitetnih povesti in kratkih zgodb.
Najboljši prevajalec: Bošzjan Gorenc - Pižama
Boštjan je opravil in še opravlja s prevajanjem veličastne sage Pesmi ledu in ognja G.R.R. Martina izjemno delo. Seveda ima za sabo še nekaj drugih prevajalskih dosežkov, kot je odlična apokaliptična zafrkancija Dobra znamenja.
Najboljši magazin: Računalniški zabavnik Joker
Pri najmagazinu ni bilo posebnih dilem. Tu je Joker edina omembe vredna revija. Ljubiteljicam in ljubiteljem spkeulativnih umetnosti vsak mesec postreže z aktualnostmi, recenzijami, najavami, opisi in zanimivostmi. Tudi kvaliteta vsebin je vrhunska in sodi v sam svetovni vrh.
Najboljši ilustrator: Mark Jordan
Mark Jordan dela za Agencijo Umer. S svojimi petimi naslovnicami domačih knjig je pokazal, kakšne morajo biti naslovnice žanrskih knjig. Vsako njegovo delo je, če mu avtor ali založba pustijo proste roke, izjemen umetniški izdelek. Naslovnica, ki jo je prispeval za Indigo novi svet (saga Vitezi in Čarovniki), je bila nominirana za ESFS nagrado v kategoriji naj ilustracije za leto 2011. Poleg naslovnic slik riše tudi ilustracije računalniških iger in še marsičesa drugega.

Nagrad za najboljšo založbo nismo poselili, ker nobena domača založba že nekaj let ni pokazala posebnega interesa za domače avtorje žanrskih umetnosti.

Podelili nismo tudi nagrad za najboljšega promotorja in najboljšega umetnika.

V tej kategoriji so nagrade za dosežke v letu 2011/12. Tu so enkratni izdelki (roman, povest, zbirka) ali ljubiteljski projekti (spletna stran, fanzin).

Najboljši fanzin: Jašubeg en Jered: Novice iz Drugotnosti
Nagrada za najboljši fanzin je bila soglasno podeljena (komisija + glas ljudstva preko internetnega glasovanja). JeJ: Novice iz Drugotnosti je najdlje delujoč fanzin v Sloveniji. Izhaja že 5. leto in ima za sabo 24 rednih in 1 izredno (Euroconsko) številko. Fanzin je bil nominiran za ESFS nagrado in se mu je nagrada za las izuznila. fanzin je čisto resen magazin, ki ga od kategorije magazin loči samo amaterska prostovoljskost, ki pa nikakor nima amaterskega rezultata.
Najboljša spletna stran: drustvogil-galad.si
Društvo Gil Galad, slovensko tolkiensko društvo je na sceni več kot 10 let in toliko obstaja tudi njihova stran. Spletan strans e lahko postavi ob bok ostalim s tolkiensko tematiko, imajo forum, ki je za slovenske razmere neverjetno kulturen in stran je bolj ali manj akrualna in osveževana.
Najboljša zbirka zgodb: Urban Klančnik: Singularnost
Urbanova zbirka je ena redkih lastovic letnika 2011. Žal je pisanje kratkih zgodb v Sloveniji nekaj, kar protegne le malo avtorjev. Veliko "zaslug" za to stanje ima odnos etablirane literarne srenje do žanrske literature, neobstoj literarnega magazina in nerazvitost fandoma. A Singularnost je svetla točka.
Najboljši roman: Aleš Oblak: Hiša dobrih gospodov
Pri najboljšem romanu komisija ni bila soglasna, vendar je odlično delo z evrospko nagrado ESFS nagrajenega Aleša Oblaka zasluženo prejelo še nagrado na naj roman letnika 2011. Roman prinaša svežino na slovensko sceno in je kljub partizanski produkciji pomemben za razvoj slovenske ZFF.
Najboljša povest: Andrej Ivanuša: Na konici grajskega stolpa
Simpatična povest o skrivnosti grajskega stolpa je čistokrvna fantazija v obliki povesti. S svojo zabavnostjo in prisrčnostjo je bila brez konkurence.
Najboljša kratka zgodba: Bojan Ekselenski: Časovni kredit
Bojan je bil eden od finalistov Fabule 2012. Gre za čistokrvno fikcijo, ki se nekako izmika žanrskim kalupom. Intrigantska zgodba o zaposlenemu človeku, ki sklene pogodbo o časovnem kreditu je s šokirajočim koncem nekaj posebnega.

Nagrade za najboljšo novelo nismo podelili, ker v letu 2011 ni izšlo niti eno delo, ki ustreza standardu novele.

Nagrade za spodbudo podeljujemo mladim avtoricam in avtorjem predvsem za prvenec in še niso presegli 30 let starosti. S to nagrado želimo spodbuditi ustvarjalne napore mldaih na področju spekulativne fikcije.

Za letnik 2012 smo določili, da nagrado prejmejo sledeči:

Eurocon 2012

The day 1

Prvi dan Eurocona je minil v znamenju spoznavanja. Zbralo se nas je kar lepo število iz 20 držav. Prvič v samostojni Sloveniji smo prisotni tudi delegati z oznako SI. Posebni gostje so svetu znani avtorji in avtorice. O njih, ko bo vsega konec.

 Z Andrejem sva bila optimista. Stojnico sva mislila imeti že od prve minute naprej, a je bila to misija "jok brate, odpade" . Megakufer z robo smo tako trogali zgolj zaradi lastne zabave. Zagreb ima svojo "special edition", ki se ji reče misija enosmernih ulic. Tako se zgodi, da se od točke A do B voziš kot po labirintu kakšnih 15 - 20 min, a peš bi isto pot opravil v 2 min. A če imaš 100 kg prtljage, pač nimaš izbire.

Za našim omizjem v Pivnici Zlati medo smo bili udeleženci in udeleženke iz 4 držav in 2 celin.

Najzabavneje je videti ljudi, ki pri nas sodijo v DSO (Dom starejših občanov), a tukaj so se našemili v trekije, viline in viteze. Seveda tudi Slovenci nismo ostali na suhem. Naša Špela se je opremila v gusarsko opravo in mi grozila s pištolo. Pravzaprav jo je motila moja svinjska polovica, ki je bila takrat že zelo glasna. Njena pogumna grožnja s pištolo arkebuso moji veličini je vzbudila mnoge fotografe k akciji. Ampak ...

Ker sem se rodil kot zombi, sem se njenim obupnim poskusom zgolj smejal. Ker je pametnejšpa in lepša, je odnehala.

Epilog?

Svojo svinjsko polovico sem nahranil, sebe napojil in prisotnim obmiznim sotrudnikom (TM & © Andrej) pojasneval, da se Slovenija po 20 letih samostojnosti želi prebiti iz črne luknje, v katero se je sesula naša scena. Prvi koraki za prepoznavnost so uspeli - tudi zaradi mojega, smejanja vrednega broken ingliša.

Še ena mimogrednost - slike bodo, ko pridemo domov. Tako boste morali še enkrat na prispevke o Euroconu.

The day two

Drugi dan je bil deloven. Torej, konec zajebancije s pirati, zombi je, hvaljeni Saturnovi otroci in pankrti, preživel in se oglaša.

 Najprej sva z Andrejem pokukala v Metro 2033 sredi Zagreba. Za razliko od ruskega Metroja je ta poln prodajaln in kafičev. V nadaljevanju sva odkorakala do Hotela Internacional. Med čakanjem na uradno zasedanje odbora ESFS sva se srečala s svetovno znanim pisateljem Timom Powersom. Predala sva mu naš promo material, ki ga je z veseljem sprejel z obljubo, da ga bo predal svojemu agentu. Zatem smo se fotografirali, slika pride kasneje.

Uradno zasedanje odbora ESFS

Najprej smo opravili nekatere sprememba statuta zveze in podobnih zadev.

Zatem so prišle na vrsto predstavitve nominacij. Sekretarka ESFS je po abecednem redu posameznih držav, iz katerih so prišle nominacije, predstavila nominirance, zatem smo predstavniki držav na kratko utemeljili nominacije.

Zlasti naš Jašubeg en Jered je v kategoriji fanzinov vzbudil veliko pozornosti, saj so delegati zavzeto listali razdeljene izvode. In glede na videno pri konkurenci, smo lahko zelo ponosni na svoje delo in imamo precej možnosti.

Nagrado za življenjsko delo (Grand master) smo na predlog Ukrajine soglasno podelili Brianu Aldissu. Za ostale bo glasovanje danes. Držimo vse štiri pare pesti. Na portalu ESFS je seznam vseh nominacij.

Predstavniki Ukrajine so predstavili Eurocon 2013 v Kijevu. Zatem sta predstavnika Irske in Romunije predstavila kandidaturo za Eurocon 2014. Delegati se bomo odločili, kam bomo postavili nam ljubo prireditev.

Stargate

V nadaljevanju nas je čakala teleportacija skozi Stare-gate v areno na FER. Tukaj se nas je zbralo 50 razstavljavcev, a odvilo se je 20 dogodkov. Stojnica Zvezdnega prahu je bila precej obiskana. Sklenili smo nekaj konkretnih dogovorov za mednarodno sodelovanje. Član naše ekipe Martin Vavpotič je premočno zmagal na kvizu o Igri prestolov od še enega Martina, tokrat G.R.R. Martina. Še enkrat čestitke.

Našo stojnico je obiskal tudi predsednik ESFS g. David Lally, s katerim smo pokramljali o fandomu in delu na sceni. Spodbuja nas, naj nadaljujemo z delom na razvoju scene in nam je dal nekaj zanimivih predlogov.

The day three - Slovenija ima ESFS nagrado!

Tretji dan je bil takisto delaven, a tudi za Slovenijo uspešen.

Zjutraj se je vse skupaj začelo prej, kot v petek in tudi zaključilo se je v precej poznih urah.

ESFS nagrade - misija

Najprej je bil generalni sestanek delegatov ESFS. Iz vsake države sta bila po dva. Iz Slovenije sva to bila Andrej Ivanuša in Bojan Ekselenski. Ostali prisotni so imeli glasovalno pravico samo za določitev lokacije Eurocona 2014.

Lokacija Eurocona 2012

Na izbiro smo imeli Dublin/Irska in Bukarešta/Romunija. Delegati in ostali prisotni smo z znatno večino glasov izbrali Dublin. Glavni vzrok za ta izbor je lokacija svetovne konvencije Wordcona 2014, ki bo v Londonu en vikend prej. Torej imaš eno pot na otočje in tam preživiš 10 dni (8 dni konvencij, 2 dni za dihanje in transfer).

Glasovanje o podelitvi nagrad ESFS

Pri tem glasovanju smo glasovnice dobili samo delegati posameznih držav. Na glasovanju nas je bilo 35 delegatov iz 18 akreditiranih držav. V vsaki kategoriji smo glasovali za enega izmed mnogih kandidatov. Ker smo bili prvič v samostojni Sloveniji, nismo polagali posebnih upov na kakšen rezultat. Ampak ...

Rezultati glasovanja

Največ nagrad so pobrale tovrstne velesile - Združeno kraljestvo, Francija, Hrvaška in Češka republika. Te države imajo izjemno dolgo tradicijo, izredno razvito sceno, tako na področju klubske organiziranosti, kot avtorsko založniške dejavnosti.

Ampak tudi Slovenija, prvič v samosotjni državi je dobila ESFS nagrado in sicer nagrado za pogum, ki jo dobijo mladi avtorji. Naš Aleš Oblak, 19-letni dijak je dobil ESFS Encuragement award in nas s tem postavil na evropski zemljevid.

Fandom in ZF&F literatura

V Special track smo evropski sceni predstavili slovensko žanrsko umetnost od začetkov sredi 19. stoletja do danes. Predstavili smo vse slovenske avtorje in najpomembnejša dela.

Predstavili smo tudi fandom (ljubiteljsko organizirano sceno), njen razcvet v 80-tih letih 20. stoletja, ko smo imeli celo Eurocon 1983 v Ljubljani in so tudi slovenski avtorji in založbe prejeli ESFS nagrade, in ponoven zagon z Zvezdnim prahom, ki se je po enem letu aktivnega delovanja na sceni rezultiralo z ESFS nagrado za Aleša Oblaka.

Preostalnik

Začeli smo z aktivnostmi za odločnejšo udeležbo na sledečih Euroconih in Wordconu. Bojan Ekselenski je nominiran za nov odbor ESFS, ki bo v bodoče skrbel za finančno plat delovanja evropske zveze.

Finale Eurocon 2012

Crka od napora

Četrti dan je za nami. vsi smo resnično utrujeni. Po lepem dnevu za slovensko zanstevno fantastiko in fantazijo nas je čakala še zadnja pomembna misija - Kontakt special track.

Kontakt Special track

Namen tega dogodka je predstaviti ljubiteljsko sceno posameznih držav in njihovega literarnega ustvarjanja. Slovenska predstavitev se je vrnila v sredino 19. stoletja in se zaključila z Vitezi in Čarovniki, ki so izšli januraja 2012. Omenili smo vsa društva, ki so delovala v zlati dobi, ko je Ljubljana v okviru Jugoslavije gostila Eurocon 1983. Slovenija je pravzaprav precej bogata glede, a se je vse pozabilo zaradi mrtvega časa od osamosvojitve do danes. Najavili smo tudi prvo slovensko konvencijo, ki bo organizirana, kot je to navada v drugih državah (Konfuziji sta bili idejni projekt enega samega človeka in bosta v zgodovini slovenskega ZF&F imeli posebno mesto).

Dogovori, kontakti

Ime Eurocona je Kontakt. Slovenska delegacija smo se tega dobesedno oprijeli. Vzpostavili smo mnogo povezav z različnimi avropskimi državami, dogovorili smo se za veliko izmenjav in seveda že razmišljamo za naprej.

Zaključek

V zaključni ceremoniji so predstavniki Hrvaške predali zastavo ESFS predstavnikom Ukrajine, ki bo leta 2013 gostila Eurocon v Kijevu.

Skratka, Kijev, mi prihajamo!

Festival fantazijske književnosti v Pazinu

Naš prvi književni festival

Andrej Ivanuša in Bojan Ekselenski sva se udeležila prvega književnega festivala. To je bilo vsaj meni  prvič (če odštejem 2x Sferakon, 2x Rikon, 1x Istrakon, 1x Liburnikov in 1x Eurocon), da sem se udeležil književnega festivala. Pomenljivo je, da sem bil na Hrvaškem in to iz čisto preprostega razloga - v Sloveniji nimamo česa podobnega. Na festivalu smo bili pisatelji in pisateljice iz 5 držav regije. Duša in simbol festivala je Davor Šišović, ki vse skupaj vodi že preko 10 let.

Tematski književni festival

naslovnica FKK 2012Festival ima nekakšno troglavo poslanstvo:

FKK je bil letos že enajstič po vrsti. Tokratka tema je bila VINO. 23 avtorjev je napisalo 22 spekulativnih zgod, povezanih z vinom. Raznolikost zgodb je pokazala izjemen ustvarjalni vrelec in neverjetno širok nabor vsebin, povezanih z vinom.

Poleg predstavitve festivalske zbirke smo povabljeni avtorji predstavili svoje ustvarjanje. Andrej je predstavil še naše avtorsko društvo Zvezdni prah. Nadalje sva v pogovoru z Davorjem predstavila svoja literarna dela in nekatere načrte.

Zanimivejša je bila predstavitev posebnega literarnega projekta. Bistvo projekta je bilo v tem, da je moral v vseh zgodbah nastopati Davor Šišović, izjemno aktiven promotor, urednik, avtor in organizator konov in seveda tega festivala. Davor sploh ni vedel, kaj veliko število avtorjev piše in pripravlja.

V okviru srednjeveškega festivala v Svetvinčenatu je bila predstavljena festivalska zbirka Priče o vinu. Avtorji so na kratko predstavili svoje zgodbe. Resnično neverjetno, kaj sve so ljudje sposobni napisati o vinu. Zastopani so bili praktično vsi žanri spekulativnih umetnosti.

Mimogrede smo uživali tudi v degustacijah, odlični istrski hrani in prijaznosti gostiteljev. Bila sta dva izjemno lepa dneva in večera. Za ilustracijo si oglejte festivalsko fotogalerijo. Fotografije je prispeval Andrej Ivanuša.

Letnik 2013

Drejčkovih nagrad letnik 2013 ne bo

Žal je naša realnost taka, kakršna je. Drejčkovih nagrad za letošnje leto ne bomo podeljevali. Kot organizator postopka nominacij sem dvignil roke. Vzrokov je več:

Krivda? Je ni. Odločili smo se, da bomo v bodoče nagrade delili na vsaki dve leti. Seveda pa še to ni nujno, saj enostavno nimam interesa izgubljati časa, da na koncu nihče ne reče niti hvala. Upam, da se bo v tem času nabral minimalni nabor omembe vrednih avtorjev in del in morebiti malce več interesa. Sem mogoče sam storil premalo? Tudi to je možno, vendar z neprestanim pozivanjem na raznih forumih enostavno ni uspeha, kvečjemu me imajo za nadležno tečnobo. Pri vseh pozivih sem naletel na molk, ali "se ne da", "ne morem" ipd. Velja, ni problema. Če ni interesa, nima smisla z vztrajanjem, dokler fandom ne dozori.

Veseli me, da je kar nekaj novih avtoric in avtorjev, ki kažejo določen potencial in pozitivne premike. Mogoče bomo do drugega leta, po še enem Euroconu in morebiti še eni ESFS nagradi dozoreli tako Zvezdni prah, kot celoten slovenski fandom.

Nagrada ESFS 2013 za Martina Vavpotiča

V Kijevu je naš član Martin Vavpotič dobil ESFS nagrado v kategoriji ESFS Encouragement award.

Čestitamo.

Tako imamo zdaj že dva evropska nagrajenca.

Delavnica Rokodelstvo spekulativne fikcije

Delavnica pisanja 2013

Delavnica kreativnega pisanja spekulativne fikcije

Konec novembra in začetku decembra prirejamo delavnico pisanja (19., 26. 11 in 3. 12.). V Slovenskem prostoru še ni bilo delavnice kreativnega pisanja za spekulativno fikcijo. Ker gre za začetniški tečaj, bomo veliko časa posvetili vsebinam, ki jih vsakdo še kako potrebuje, a ne ve, kje jih najde.

Uvodno nakladanje

JSKDV Sloveniji imamo kar precej različnih delavnic takšnega ali drugačnega kreativnega pisanja. Nikoli pa še nismo imeli delavnice pisanja spekulativne fikcije. Najprej razdrimo kakšno o besedni zvezi spekulativna fikcija in spekulativna proza. Če poguglate, boste razočarani. Vse, kar je povezano s to besedno zvezo, najdete v povezavi z Društvom Zvezdni prah. Vsako iskanje po slovenski literarni stroki bo verjetno zaman. V Sloveniji bolj razširjen izraz žanrska literatura pa pomeni nekaj drugega. Spekulativna fikcija je tudi žanrska literatura, a ni samo to. Postmodernistična proza ni žanrska literatura, čeprav je spekulativna fikcija. V spekulativno fikcijo lahko vstavimo tudi Krst pri Savici ali Vilindar. Oba dela govorita zgodbo v obliki soneta.

Večina delavnic seže do kratke proze, karkoli že ta izraz pomeni. Znova smo na spolzkem. V Sloveniji se pogovarjamo o znakih z ali brez presledkov, glavni razviti trgi pa poznajo besede. Običajna slovenska kratka zgodba je pravzaprav črtica (do 1000 besed - 4 standardne strani, z nekaj dobr e volje pa nekaj preko, kar je 6300 znakov), saj prave kratke zgodbe obsegajo do 7500 strani (30 strani standardno oblikovanega besedila). Zgodbe in novele so še obširnejša prozna dela. Roman v spekulativni fikcije pomeni 40.000 besed, kar je 160 standardnih strani.

Seveda vam ne bom nakladal o naših posebnostih.

Vsekakor moraš najprej postati vajenec, zatem obrtnik in na koncu, če imaš zvrhano mero potrpežljivosti in željo po uku, tudi umetnik. Tu ni bližnjic. Mnogi mislijo, da umetnik postaneš tako, da pravila kršiš, preden jih obvladaš. Zanima nas vsebina delavnice v režiji Društva Zvezdnega prahu.

Termin

Delavnica se začne 19. novembra ob 18h v Trubarjevi hiši literature in se bo odvijala 3 zaporedne torke ob isti uri (19., 26. novembra in 3. decembra). Najprej bo 2x šolska ura predavanj z vmesno 10 min pavzo. Na koncu bo 20 min časa za vprašanja in debato. Skupaj bo torej 6 ur dela. Vmes bodo tudi domače naloge. Na koncu bomo iz zbranih del naredili zbornik v obliki E-knjige in ga ponudili slovenskim E-knjigarnam in knjižnicam.

Predavatelji: mag. Zoran Pevec, Andrej Ivanuša in Bojan Ekselenski. Vsak bo predaval o področju, ki ga pozna.

Vsebina delavnice

19. november:

1. ura - Uvod in standardno oblikovanje besedila

2. ura - Žanrska umeščenost, Pripoveduj in ne opisuj, domača naloga

26. november:

3. ura: Melodija besedila - osnove poezije

4. ura: Bog odpušča grehe, ne pa neumnosti - logika pripovedi, domača naloga z analizo predhodnih domačih nalog

3. december:

5. ura: Mehanika dialogov, perspektiva, pisarsko pozerstvo in ostali tehnični detajli

6. ura: Postprodukcija (lektura, uredništvo, objava ...) in finalna domača naloga z analizo predhodnih domačih nalog.

Predavanja seveda ne morejo iz popolnega začetnika ustvariti vrhunskega avtorja. Zraven bo vsakdo dobil E-knjigo s podrobnejšimi vsebinami delavnice. Po vsakem dnevu bomo razdelili domačo nalogo za vaš domači trening.

Ne bo cice mice

Tudi po zadnji uri delavnice ni vsega konec. Naredili bomo natečaj, dali nekaj zanimivih iztočnic in iz vsake kategoriji izbrali najboljše tri. Seveda ni nobene koristi, če ne dobite odziva na vaša dela. VSAKO delo bomo ocenili iz več vidikov in neuvrščeni v zbirko bodo dobili na osebni E-naslov napotke za izboljšavo.

Kakšen bo natečaj?

  1. sklop: Črtica na temo Ajdovska deklica (saj poznate s ceste na Vršič viden znameniti obraz v Prisojniku)
  2. sklop: Črtica na temo V jarku 1. svetovne vojne leta 1950
  3. sklop: Kratka zgodba na temo Mojzes na gori Sinaj
  4. sklop: Kratka zgodba na temo Slovenija 8000 v postapokaliptičnem svetu
  5. sklop: Čisto prosto (poezija, črtica, kratka zgodba ali povest) na temo Kmetija na koncu vesolja

Povezani dogodek

Z delavnico povezan dogodek bo Večer Drugotnosti, kjer bomo predstavili zbirko. Računamo, da bo v zbirki 15 zgodb. Zbirka bo izšla v obliki E-knjige. Honorar? Tudi o tem bomo razmislili, če ga bo dopuščal finančni dotok prodaje.

Delavnica 2?

Morebiti, če bo delavnica dosegla nek primeren odziv, bomo resno razmislili na nadaljevanje, saj je 6 šolskih ur dovolj zgolj za osnove.